Na današnji dan nastaja v sodelovanju z rubriko "Spominčice", ki je na sporedu na Radiu Maribor, vsak dan ob 7.40 in ob 16.40 uri

Rodil se je Josip Broz - Tito

Po uradnih podatkih se je 25. maja leta 1892 rodil povojni jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito, zato je bil v skupni državi ta dan neformalen praznik, dan mladosti, spominsko vezan na 25. maj leta 1944, ko so Nemci s padalskim desantom na Drvar poskusili zajeti Tita in vrhovni štab. Kot Titov rojstni dan so ga začeli praznovati leta 1945. Pripravili so množične prireditve s štafetami, ki so prenašale čestitke maršalu. Po enajstih letih so ta dan na njegov predlog preimenovali v »dan mladosti« in uvedli eno samo štafeto, ki je vsako leto aprila krenila iz druge republike. Potovala je po vsej Jugoslaviji, praznovanje pa se je končalo z mogočno športno in kulturno prireditvijo v Beogradu, na kateri je Tito iz rok zadnjega nosilca sprejel štafetno palico. Po njegovi smrti se je štafeta mladosti skladno z geslom »Po Titu Tito« nadaljevala, štafetno palico pa so izročali predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Leta 1987 so slovenski mladinci po vse večjem nasprotovanju tej prireditvi predlagali spremembo njene zasnove in uprizorili simbolično žaganje štafetne palice. Leta 1988 je bila štafeta mladosti ukinjena.

Italijanska vojska je zasedla slovensko ozemlje na desni strani soške fronte

Po vojni napovedi Avstriji je italijanska vojska na današnji dan leta 1915 zasedla slovensko ozemlje na desni strani soške fronte, ki je sodilo v deželo Goriško-Gradiščansko. Tam je živelo približno 260.000 prebivalcev. Italijani so takoj oblikovali svojo politično in upravno oblast in začeli priprave na povojni čas, ko naj bi zasedena ozemlja poitalijanili. Med drugim so že v prvih dneh zasedbe aretirali 18 slovenskih duhovnikov, vaške župane in učitelje ter jih preselili v notranjost Italije. Slovenske vasi v bližini frontne črte so zaradi vojne nevarnosti izpraznili, prebivalce pa odpeljali v zaledne vasi oziroma razselili po Italiji.

Rodil se je skladatelj Aleksander Lajovic.

Rodil se je skladatelj Aleksander Lajovic. Njegove skladbe z lirično noto in domiselno instrumentacijo predstavljajo pomemben prispevek k novejši slovenski glasbeni ustvarjalnosti.

Umrl je publicist dr. Pavel Turner

Umrl je publicist dr. Pavel Turner, znan podpornik slovenskih študentov na Dunaju; njegovo posestvo pri Framu pri Mariboru je bilo zbirališče domačih in tujih intelektualcev. Po njegovi smrti je večina njegovega premoženja pripadla ljubljanski univerzi za pomoč mladim doktorandom.

V Mariboru je izšla prva številka »Vestnika«, glasila okrožnega odbora OF, predhodnika današnjega Večera.

V Mariboru je izšla prva številka »Vestnika«, glasila okrožnega odbora OF, predhodnika današnjega Večera.

Oddajati je začel Radio Koper - Capodistria

Leta 1947 je začel oddajati Radio Koper – Capodistria. Ta radio je bil že ob ustanovitvi nekaj posebnega, saj je poslušalce nagovarjal v treh jezikih. Do leta 1954 je namreč poleg v slovenskem in italijanskem jeziku oddajal tudi v hrvaščini. Ves čas je bil dejaven soustvarjalec odprte meje in dobrih odnosov dveh sosedov, protagonist pri preseganju napetosti in razlik med sosedi ter pri
uveljavljanju sožitja ob meji. Poleg tega je bil vseskozi tudi zagovornik
narodnostnih manjšin in načela spoštovanja večkulturnosti,

Iz vojašnice mariborske garnizíje Jugoslovanske armade so izpustili dan prej ugrabljenega poveljnika enot TO v Mariboru

25. maja 1991 popoldne so iz vojašnice mariborske garnizíje Jugoslovanske armade izpustili dan prej ugrabljenega poveljnika enot TO v Mariboru Vladimirja Miloševiča in stotnika Milka Ozmeca, vojašnice pa so znova dobile elektriko in vodo. Pred vhodom v vojašnico v Ljubljanski ulici pa je prišlo do nesreče – armadni oklepni transportêr je povozil enega izmed protestnikov – Josefa Šimčika iz Miklavža.

DELOVANJE NEMŠKEGA OKUPATORJA V MEŽIŠKI DOLINI MED 1941-1945

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje
Vinka Skitka
z naslovom

DELOVANJE NEMŠKEGA OKUPATORJA V MEŽIŠKI DOLINI MED 1941-1945

Nacistična Nemčija je dne 6. aprila 1941 ob pomoči svojih zaveznic Italije, Madžarske in Bolgarije napadla in kasneje okupirala Kraljevino Jugoslavijo. Ob začetku okupacije je iz Mežiške doline izgnala vidne predstavnike slovenskega političnega, kulturnega, verskega in prosvetnega življenja. Preostalo prebivalstvo pa je podvrgla nasilnim ponemčevalnim metodam, s katerim je hotela tudi Mežiško dolino narediti spet nemško in iz nje izbrisati vsako sled slovenstva. Pri ponemčevanju so nemškim civilnim oblastem pomagale nacistične organizacije (Kärntner Volksbund, stranka NSDAP in njene podorganizacije: Hitlerjugend, Bund deutscher Mädchen,…), močan represivni in propagandni aparat ter domačini, ki so v nemških okupatorjih videli osvoboditelje izpod jugoslovanskega (srbskega) jarma. Nasilje nemške tajne policije Gestapo, varnostne službe (SD) in policije nad civilnim prebivalstvom je povzročilo upor, ki se je v Mežiški dolini začel s pomočjo sodelavcev Osvobodilne fronte. Mednarodni položaj, predvsem prodora sovjetske in jugoslovanske armade sta prisilila nemške čete in njihove zaveznike, da so se v začetku maja 1945 umikali na Koroško. V času umika nemške vojske in njenih zaveznikov na Koroško je prihajalo do bojev s partizanskimi enotami na Koroškem, ki so se končali 15. maja 1945.

Pridružite se nam
v sredo, 25. maja 2016, ob 18. uri,
v razstavišču Archivum
Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

Prisrčno vabljeni!

Predsednik Zgodovinskega društva
red. prof. dr. Darko Friš l.r.

produkcija: i-resitve.net