Na današnji dan nastaja v sodelovanju z rubriko "Spominčice", ki je na sporedu na Radiu Maribor, vsak dan ob 7.40 in ob 16.40 uri

Ljubljanski škof Lamberg je posvetil oltar v Marijini cerkvi na blejskem otoku

Ljubljanski škof Lamberg je posvetil oltar v Marijini cerkvi na blejskem otoku. Že leta 1650 so naredili k cerkvi 99 stopnic, ki vodijo od obrežja otoka, nad cerkveno ladjo pa še vedno visi zvon, ki ga je 1543 leta ulil zvonar Franciscus Patavinus iz Padove in je dobil ime zvon želja.

V Idriji se je rodila Napoleonova ljubica in ena najskrivnostnejših žensk v slovenski zgodovini...

V Idriji se je rodila Napoleonova ljubica in ena najskrivnostnejših žensk v slovenski zgodovini Eva Lucija Cecilija Viktorija Kraus, ki si je nadela ime Emilija. Umrla je leta 1845.

V Ljubljani so z letnico 1847 izšle Prešernove Poezije

V Ljubljani so z letnico 1847 izšle Prešernove Poezije. Zbirko je natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani v 1.200 izvodih. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je 20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.

V Postojni se je rodil filozof, državoslovec in diplomat Leonid Pitamic

V Postojni se je rodil filozof, državoslovec in diplomat Leonid Pitamic, prvi dekan pravne fakultete v Ljubljani in dve leti tudi rektor ljubljanske univerze, nato pa je bil v diplomatski službi.

Rodil se je strojni inženir Stanko Bloudek

Rodil se je strojni inženir Stanko Bloudek, konstruktor letal in aktivni sodelavec v pionirski dobi slovenskega športa. Leta 1934 je v Planici zgradil skakalnico, na kateri je postavil prvi svetovni rekord norveški skakalec Birger
Ruud.

V Mariboru je potekal slavnostni dan. Mesto je proslavilo združitev v Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.

V Mariboru je potekal slavnostni dan. Mesto je proslavilo združitev v Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zgodovinar Gabrijel Majcen v Kratki zgodovini Maribora iz leta 1926 ta dan opisuje takole:
» Ob 9. uri in 30 minut se je v baziliki frančiškanov začela slovesna služba božja. Pridigi je sledila maša z godbo in petjem. Zaorili sta himni »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Nato se je vršil obhod po glavnih ulicah mesta v nastopnem redu: trije vojaški jezdeci s prapori Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, general Rudolf Maister na konju, 14 mož konjenice, vojaška godba, konjenica, topništvo, infanterija, Narodni svet, zastopstva uradov, zastopstvo častniškega zbora, žene in dekleta v narodnih nošah, društva z zastavami, med njimi 70 orlov in sokolov v uniformah, šole z učiteljstvom, ljudstvo iz okolice na okrašenih vozovih in ostalo občinstvo. Obhod se je končal pred Narodnim domom, kjer so govorniki z balkona v vznesenih besedah pozdravljali mlado Jugoslavijo.«
Doktor Bruno Hartman povzema, da se je tega sprevoda v prijetnem, toplem decembrskem dnevu udeležilo okoli 30 tisoč ljudi.
Zborovanje je z balkona Narodnega doma začel podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko doktor Franjo Rosina, z besedami: » Današnji dan je dan, ki ga je Bog naredil!«
Prvi govornik pa je bil general Maister, ki je z vznesenimi besedami slavil »uresničenje naših starih želja in izpolnitev našega upanja in hrepenenja po Jugoslaviji«. Zahvalil se je vsem, ki so k temu pripomogli, zlasti še »vrlim vojakom, njihovim očetom, materam in sestram.«
Poročevalec Slovenskega gospodarja je poročilo s slovesnosti sklenil z oceno, da tako veličastne slavnosti, kot se je zgodila 15. decembra 1918, Maribor dotlej še ni videl.

Italijanski fašisti so na Opčinah nad Trstom ustrelili 5 obsojencev drugega tržaškega procesa.

Italijanski fašisti so na Opčinah nad Trstom ustrelili 5 obsojencev drugega tržaškega procesa.

Šest terenskih aktivistov OF, je v sodelovanju z zaporniškim paznikom Ivanom Gradom, iz celjskega zapora rešilo...

Šest terenskih aktivistov Osvobodilne fronte – Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar – v sodelovanju z zaporniškim paznikom Ivanom Gradom iz zloglasnega zapora Stari piske v celju osvobodilo 127 zapornikov. Edinega še živečega udeleženca akcije Ivana Grobelnika je predsedsednik republike doktor Janez Drnovšek leta 2003 odlikoval s Častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Umrl je skladatelj Friderik Širca

Umrl je skladatelj Friderik Širca, ki ga bolj poznamo pod psevdonimom Risto Savin. Njegov največji dosežek je opera Matija Gubec, skomponiral pa je tudi prvi dve slovenski romantični operi: Lepo Vido in Gosposvetski sen. Od njegovih zborovskih skladb je najbolj znana Zori rumena rž.

produkcija: i-resitve.net