Na današnji dan nastaja v sodelovanju z rubriko "Spominčice", ki je na sporedu na Radiu Maribor, vsak dan ob 7.40 in ob 16.40 uri

V Gradcu se je rodil zdravnik urolog ter profesor kirurgije in porodníštva na ljubljanskem liceju Vincenc Kern

V Gradcu se je rodil zdravnik urolog ter profesor kirurgije in porodníštva na ljubljanskem liceju Vincenc Kern. Uveljavil je cepljenje proti črnim kozam in vpeljal nov način zdravljenja odprtih ran, kar je bilo v času, ko še niso poznali antiseptikov, novost tudi v evropskem merilu.

V Firencah se je rodil nadvojvoda Janez Habsburški

V Firencah se je rodil nadvojvoda Janez Habsburški. Liberalno usmerjenega sina cesarja Leopolda 1., ki se je oblikoval pod vplivom razsvetljenstva se danes spominjamo predvsem kot svetovljana ter začetnika sodobnega vinogradništva in kmetijskega šolstva pri nas. Slovenci na Štajerskem so ga spoznali po tem, ko je marca leta 1822 kupil posest imenitnih vinorodnih leg nad Limbušem in pod Pohorjem po vzoru naprednega vinogradništva v nemških vinorodnih deželah zasadil prvi vinograd s sortami vinske trte ki jih v večini gojimo še danes.
Njegov novi vinograd je bil drugačen od tedaj znanih; trte so bile prvič posajene v vrstah in strogo ločene po sortah. Prvo trgatev, ki ga je navdušila je opravil oktobra leta 1826 in dve leti pozneje dal zgraditi hišo, ki stoji še danes.
Njena najpomembnejša zanimivost, ki se je ohranila skozi čas je spominska plošča nad vhodnimi vrati, ki nas seznanja s tem, da se je 16 junija leta 1830 na Meranovem mudil Janezov brat, avstrijski cesar Franc 1. s cesarico Karolino
Nadvojvoda Janez je leta 1832 v Pekrah ustanovil vinogradniško šolo, ki je postala izvorno središče sodobnega vinogradništva tako na sedanjem slovenskem kot na avstrijskem Štajerskem.
Leta 1855 je njegovo vino z Meranovega prejelo visoko odličje na ocenjevanju v Parizu.
Nadvojvoda Janez je zaslužen še za vrsto drugih reči, za napredek kmetijstva, rudarstva, razvoj cestnih in železniških povezav pa tudi za ustanovitev muzeja Joanneum v Gradcu, ki je največji avstrijski muzejski kompleks zunaj Dunaja.

Rodil se je slikar Franc Goldenstein

Rodil se je slikar Franc Goldenstein, zelo plodovit slikar, za nas najpomembnejši zaradi leta 1850 po spominu naslikane podobe Franceta Prešerna, ki še danes velja za najbolj avtentično podobo našega največjega pesnika.

V Ljubljani se je rodil pravnik Vladimir Levec

V Ljubljani se je rodil pravnik Vladimir Levec. Leta 1903 je bil izvoljen za izrednega profesorja nemške pravne zgodovine na univerzi v Freibourgu v Švici, a je že naslednje leto umrl. Zapustil je zelo obsežen opus, saj je številne zgodovinske spise objavil že kot dijak. Pri tem je uporabil bogat arhiv graščine Smlednik, pa tudi druge arhivske podatke. Kolonizacijsko zgodovino Dravskega polja je preučeval z novo metodo, pri kateri je uporabljal katastrsko gradivo ter sodeloval pri objavi avstrijskih urbarjev.

V Mariboru je bilo odprto novo nemško gledališče.

V Mariboru je bilo odprto novo nemško gledališče.

Rodil se je pripovednik, dramatik in gledališki delavec Fedor Gradišnik.

Rodil se je pripovednik, dramatik in gledališki delavec Fedor Gradišnik.

V Mozirju se je rodil Jože Goričar

V Mozirju se je rodil Jože Goričar. Bil je eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije.. Bil je tudi častni član komiteja direktorjev v Evropskem centru za koordinacijo raziskav in dokumentacijo družbenih znanosti na Dunaju ter član inštituta za pravno sociologijo v Bruslju. V svojem znanstvenem opusu se je profesor Goričar posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.

Okoli 5 tisoč delavcev in naméščencev je v Ljubljani protestiralo proti nadaljevanju nesmiselne 1. svetovne vojne

Okoli 5 tisoč delavcev in naméščencev je v Ljubljani protestiralo proti nadaljevanju nesmiselne 1. svetovne vojne. S tem je slovenska javnost podprla mirovno gibanje, ki se je začelo teden dni prej s stavko dunajskih delavcev in se je razširilo po vsej tedanji Avstroogrski.

Aleksander Karadjordjevic je pooblastil doktorja Janka Brejca in doktorja Gregorja Žerjava za sestavo prve deželne vlade

Regent Kraljevine SHS Aleksander Karadjordjevic je pooblastil doktorja Janka Brejca in doktorja Gregorja Žerjava za sestavo prve deželne vlade v Ljubljani.

V Mariboru se je rodil biolog doktor Božidar Krajnčič

V Mariboru se je rodil biolog doktor Božidar Krajnčič. Leta 1976 je doktoriral na Prirodoslovno matematični fakulteti v Zagrebu, bil je dekan nekdanje Višje agronomske šole, ki je pod nejgovim vodenjem in z izjemnim osebnim prizadevanjem prerasla v Fakulteto za kmetijtvo. V letih od 1983 do 1985 je bil prorektor za raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru. Doktor Božidra Krajnčič se znanstveno ukvarja z bilogijo in filogenijo vodne leče in po številu mednarodnih objav sodi med svetovno uveljavljene znanstvenike na tem področju. Bil je pobudnik in nosilec projekta ustanovitve Univerzitetnega kmetijskega centra v okviru katerega je pod nejgovim vodstvom popolnoma prenovljena nekdanja posest nadvojvode Janeza na Meranovem nad Limbušem. S sodelavci je na območju nekdanjega vojaškega skladišča v Pivoli ustanovil tudi Botanični vrt.

Nasprotniki katoliške cerkve so z vnetljivo snovjo polili in zažgali ljubljanskega škofa Antona Vovka

Nasprotniki katoliške cerkve so z vnetljivo snovjo polili in zažgali ljubljanskega škofa Antona Vovka. Zgodilo se je v kupeju železniškega vagona pred postajo v Novem mestu, kamor je bil škof namenjen na birmovanje. To je bil eden najbolj brutalnih napadov na kakšnega cerkvenga dostojanstvenika in skrajna oblika delovanja s komunističnim režimom zaslepljenih in proticerkveno razpoloženih posameznikov. Škof Anton Vovk je ob zažigalnem napadu utrpel hude telesne poškodbe.

Bojan Križaj je v Wengnu dosegel prvo slovensko zmago na tekmah svetovnega pokala v smučanju

Najboljši slovenski smučar Bojan Križaj je 20. januarja leta 1980 v tekmovanju za svetovni smučarski pokal v švicarskem Wengnu dosegel prvo zmago. To je bila prva slovenska oziroma jugoslavanska zmaga v belem cirkusu.

Dr. France Bučar je nastopil na rednem zasedanju Sveta Evrope v Strassbourgu

Dr. France Bučar je nastopil na rednem zasedanju Sveta Evrope v Strassbourgu. Tam je s predstvitvijo razmer v tedanji Jugoslaviji vzbudil zanimanje mednarodne javnosti. Med drugim je povedal, da sleherna neposredna pomoč, posebno finančna vladam realsocialistih držav – tudi jugoslovanski, omogoča, da se te izognejo neizogibnemu, namreč neizbežni uskladitvi svojega gospodarskega sistema z realnostjo tržnoblagovnih zakonitosti. Finančne pomoči pa da niso sposobne preoblikovati v zdrav gospodarski razvoj. Jugoslavijo je označil za državo leninističnega tipa, katere značilnost je odprava in ne le stalno kršenje temeljnih človekovih pravic, politično, moralno in gospdarsko krizo v njej pa kot nujno posledico prevlade partije ....

produkcija: i-resitve.net