Na današnji dan nastaja v sodelovanju z rubriko "Spominčice", ki je na sporedu na Radiu Maribor, vsak dan ob 7.40 in ob 16.40 uri

Od 19. oktobra do 2. decembra 1680 je po Štajerskem pustošila kuga

Od 19. oktobra do 2. decembra 1680 je po Štajerskem pustošila kuga. Iz Gradca se je razširila na Dravsko polje in v Savinjsko dolino. Bolezen se je potuhnila v celju in spomladi spet morial po Ptuju, Halozah in Slovenskih goricah. Iz tistega časa v naših krajih izvira veliko kužnih znamenj.

Umrl je kranjski polihistor, avtor dela Slava vojvodine Kranjske J.V. Valvasor.

Umrl je kranjski polihistor, avtor dela Slava vojvodine Kranjske J.V. Valvasor.

Rodil se je kasnejši bančnik in ljubljanski župan dr. Ivan Hribar.

Rodil se je kasnejši bančnik in ljubljanski župan dr. Ivan Hribar.

V Podnartu pri Radovljici se je rodil politik in gospodarstvenik Josip Pogačnik

V Podnartu pri Radovljici se je rodil politik in gospodarstvenik Josip Pogačnik. Pred prvo svetovno vojno je bil državno in deželnozborski poslanec pa tudi podpredsednik državnega zbora na Dunaju in predsednik vojnega odseka v njem, za kar mu je bil podeljen naslov viteza. Konec oktobra leta 1918 ga je novo ustanovljeni Narodni svet za Slovenijo imenoval za predsednika Narodne vlade Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, pozneje pa je bil poslanik Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Avstriji. Leta 1920 se je umaknil iz političnega življenja ter postal predsednik ali svetnik v upravnih odborih nekaj večjih podjetij in denarnih zavodov.

V Ledinah pri Zgornji Ščavnici se je rodil literarni zgodovinar, leksikograf in bibliograf Janko Šlebinger

V Ledinah pri Zgornji Ščavnici se je rodil literarni zgodovinar, leksikograf in bibliograf Janko Šlebinger. Po gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko. V letih od 1927 do 1946 je bil ravnatelj Študijske, pozneje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Že med študijem se je usmeril v bibliografijo in leta 1907 izdal knjigo "Slovenska bibliografija", ki velja za njegovo najpomembnejše delo.Pozneje je objavljal posamezne strokovne in osebne bibliografije ter med drugim napisal bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov. Janko Šlebinger je bil tudi eden izmed urednikov Slovenskega bibliografskega leksikona, napisal je številne članke in prispevke, zlasti o štajerskih in prekmurskih piscih, poleg tega pa je uredil zbrane spise Podlimbarskega in posamezne knjige drugih slovenskih klasikov. Umrl je leta 1951.

Mariborski knezoškof doktor Mihael Napotnik je blagoslovil obnovljeno mariborsko stolnico

Mariborski knezoškof doktor Mihael Napotnik je blagoslovil obnovljeno mariborsko stolnico, ki je – kot škofova cerkev – mati vseh cerkva v škofiji. Praznik obletnice posvetitve predstavlja nekakšen rojstni dan stolnice in ga v Mariboru vsako leto slovesno zaznamujejo.

Znameniti irski pisatelj James Joyce je po spletu naključil izstopil na ljubljanski železniški postaji

Znameniti irski pisatelj James Joyce je med svojim potovanjem v Trst, kjer je služboval kot zasebni učitelj angleščine, po spletu naključij, ki še danes niso povsem pojasnjena in so že del literarne in kulturne zgodovine, izstopil na ljubljanski železniški postaji, kjer sta z ženo prečula ljubljansko noč. Zgodilo se je 19. 10. 1904. naključnemu potniku skozi ljubljansko noč so na železniški postaji postavili obeležje, delo kiparja Jakova Brdarja.

V Ljubljani se je rodil fizik Milan Osredkar

V Ljubljani se je rodil fizik Milan Osredkar. Leta 1958 je na ljubljanski univerzi doktoriral iz tehnične fizike in nato do leta 1962 delal pri Mednarodni organizaciji za jedrsko energijo na Dunaju. Kot direktor Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani je v letih od 1963 do 1975 postavil temelje, na katerih se je inštitut razvil v vrhunsko domačo in mednarodno ugledno znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti. Milan Osredkar je bil tudi eden od organizatorjev in napovedovalec Radia Kričač, določen čas med vojno edine radijske postaje za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi.

Po Jugoslaviji so začele krožiti kopije znamenitega Memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti

Po Jugoslaviji so začele krožiti kopije znamenitega Memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti. Sestavili so ga najpomembnejši srbski intelektualci, v njem pa so med drugim zapisali, da na drugem zasedanju Avnoja, ko se je odločalo o drugi Jugoslaviji, srbskih predstavnikov sploh ni bilo, in da Srbija v povojnem obdobju v nobenem odločilnem trenutku ni imela pobude, pač pa sta jo imeli vedno le Slovenija in Hrvaška. Zapisano je bilo tudi, da so Srbi na Hrvaškem znova ogroženi. Srbski memorandum je sprožil ostre reakcije in nastanek drugih nacionalnih programov in tako je Jugoslavija začela pokati po šivih …Prvi, ki so pri oblikovanju nacionalnega programa Srbom sledili, so bili slovenski intelektualci, zbrani okoli Nove revije.

produkcija: i-resitve.net