kovacic2_950

Na slovenskih tleh se je zgodila zadja javna sodna usmrtitetv. Na Marofu pri Novem mestu so ta dan javno obesili dve ženski in enega moškega in sicer zaradi naklepnega umora. Izvrštev kazni si je menda ogledalo več kot pet tisoč ljudi. Po dogodku so uspešno prodajali razmnoženo risbo treh obešencev ter celó besedilo »smrtne sodbe«, ki ga je natisnil novomeški tiskar Tandler. Do leta 1867, ko je poslanska zbornica avstro-ogrske monarhije sprejela sklep o odpravi javnih usmrtitev, so smrtne kazni z obešanjem opravljali pred številnimi gledalci. Tak postopek je podpiralo mišljenje, da je smrtna kazen učinkovito vzgojno sredstvo za družbo, ki naj bi jo svarila pred zločinskim življenjem. Javna usmrtitev naj bi bila poseben opomin zlasti staršem, ki lahko še vplivajo na prihodnost svojih otrok. Zato je bila navzočnost otrok in mladine na morišču zaželena – javna sodna usmrtitev naj bi bila po pravnem razmišljanju tistih dni vsaj koristno opozorilo če že ne vzgojno dejanje.

produkcija: i-resitve.net