Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru

Koroška cesta 53c

2000 Maribor

Slovenija

info [at] zgodovinsko-drustvo-kovacic [dot] si

zgodovinsko [dot] drustvo [at] t-2 [dot] net

"Maribor" ali "Marburg an der Drau"?

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

dr. Gregorja JENUŠA

z naslovom

 

'Maribor' ali 'Marburg an der Drau'?

Spreminjanje nacionalne identitete mesta v prvi polovici 20. stoletja

 

Maribor je v 20. stoletju večkrat doživljal transformacijo svoje javne podobe. Slednje še zlasti velja za prvo polovico stoletja, ko je bila v javnem življenju še vedno zelo močno prisotna borba med Nemci in Slovenci za oblast v mestu in s tem povezan konflikt med nemško in slovensko identiteto.

Potem ko so Nemci s podpisom pariške mirovne pogodbe bili potisnjeni v položaj narodne manjšine, so v veliki meri izgubili privilegije vladajočega naroda na Slovenskem. Kljub vsemu pa jim je njihov kapital, kakor tudi dejstvo, da so bili najštevilčnejša narodna manjšina na Slovenskem, omogočilo 'preživetje'.

Njihovo upanje na ponovni vzpon je bilo poplačano s pričetkom druge svetovne vojne. 6. aprila 1941 se je na cvetno nedeljo brez vojne napovedi pričel napad na Jugoslavijo, ki je za vedno spremenil podobo Maribora in hkrati zakoličil usodo Nemcev, ki so v njem živeli. Po kratkem vzponu, ko je slovenski 'Maribor' ponovno postal nemški 'Marburg an der Drau', so Nemci Maribor ponovno izgubili, z njim pa simbolično tudi zakoličili lastno usodo. To še najbolje opisuje izrek Borisa Kidriča decembra 1945: “Nemška manjšina pri nas ne bo imela nobene pravice, ker je ne bo.”  

 

Pridružite se nam

v sredo, 28. maja 2014, ob 18. uri,

v dvorani Karantene, Pobreška cesta 20, Maribor.

 

Prisrčno vabljeni!

Kulaški procesi v Sloveniji med letoma 1949 in 1951

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

dr. Mateje ČOH KLADNIK

z naslovom

 

KULAŠKI PROCESI V SLOVENIJI MED LETOMA 1949 IN 1951

 

Leta 1948 je izbruhnil spor z Informbirojem, katerega posledica je bila tudi, da je komunistična partija močno zaostrila odnos do kmetov. Začel se je t. i. proces socialistične preobrazbe vasi oziroma kolektivizacija kmetijstva z ustanavljanjem kmetijskih obdelovalnih zadrug. Najhujši pritiski na kmeta so bili leta 1949, ko je partija poudarila, da ga je treba postaviti pred izbiro, ali gre v zadrugo ali pa bo deležen strogih ekonomskih ukrepov. Posledica je bila, da je začelo naraščati tudi število sodnih procesov proti velikim kmetom – kulaških procesov. Na teh procesih, ki so dosegli vrh med letoma 1949 in 1951, so sodišča sodila kmetom, ki so nasprotovali kolektivizaciji kmetijstva in se niso želeli vključiti v kmetijske obdelovalne zadruge, ter tistim, ki niso izvrševali predpisanih obveznosti.

 

Pridružite se nam

v sredo, 21. maja 2014, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

produkcija: i-resitve.net