kovacic2_950

THE ALBANIAN QUESTION IN RELATIONS BETWEEN ITALY AND YUGOSLAVIA

Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru
vljudno vabita na predavanje 

 

dr. Rosaria Milana
(Università di Bari »Aldo Moro«)

 

z naslovom

 

The Albanian question in relations between Italy and Yugoslavia

 

The Albanian question was an important variable in Italian-Yugoslavian relations, even though it often played a dependent role in the wider context of bilateral and international relations of the two main Adriatic countries. During the "Short Century", the right of the Albanian peoples to self-rule and the determination of borders was a reason for strong tension between Rome and Belgrade, tensions that were progressively overcome until they shared a policy of substantial impotence towards the inexplicable communist regime of Enver Hoxa.

 

Predavanje bo

v četrtek, 31. maja 2018, ob 14.40,

na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru

(predavalnica 1.5).

 

Predavanje bo v angleškem jeziku.

 

Prisrčno vabljeni!

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

KOTA 101 - NEGATIVNA UTOPIJA TITOIZMA

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje s predstavitvijo knjige

Boštjana M. TURKA

z naslovom

 

Kota 101 -  negativna utopija titoizma

 

Kota 101 govori o spodleteli tranziciji v Sloveniji. Njen naslov je vzet iz taborišča na Golem otoku. Kota 101 je bil tam prostor najhujših muk. Knjiga sicer prikazuje vzroke, ki jih odkriva v premoči nekdanje nomenklature. Ta pogojuje gospodarstvo, pravosodje, medije in tudi parlamentarno dogajanje. In to na način, da Slovenija drsi - od leta 2008 naprej navzdol. Zato tudi podnaslov: črna utopija titoizma. Knjiga ima tako 770 strani, 1200 opomb in 19 strani imenskega kazala. V splošnem je enciklopedija stanja, ki ni takšno, kot bi moralo biti. Predvsem pa je priročnik, kako razumeti sprevrženo govorico, s katero nam oblast slika stvari, ki niso takšne, kot jih ona vidi. Državljanka oz. državljan bo ob branju knjige dobil v roke ključ, s katerim bo odklenil balzamiran novorek teh, ki so spet in spet na oblasti. Spremno besedo je prispeval profesor emeritus z Univerze Yale, svetovno znani strokovnjak za sodobno zgodovino, dr. Ivo Banac. 

 

Pridružite se nam

v sredo, 16. maja 2018, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

       Knjigo bo po predavanju tudi mogoče kupiti.

 

Prisrčno vabljeni!

 

Predsednik Zgodovinskega društva

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

BOGUMIL VOŠNJAK – POLITIK IN DIPLOMAT

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

dr. Aleksandre Gačić

z naslovom

 

Bogumil Vošnjak – Politik in diplomat

 

Bogumila Vošnjaka, enega izmed vidnejših politikov in intelektualcev z začetka 20. stoletja, je zaznamovalo vsestransko in bogato politično delovanje v svetu politike in diplomacije med véliko vojno, v medvojnem obdobju in v emigraciji po drugi svetovni vojni. Na predavanju bo predstavljena njegova vloga slovenskega predstavnika v Jugoslovanskem odboru, edinega slovenskega podpisnika Krfske deklaracije, generalnega sekretarja na pariški mirovni konferenci, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Pragi, poslanca in nazadnje »pregnanca« po drugi svetovni vojni, ko vse do smrti ostane v ZDA.

Pridružite se nam

v sredo, 28. februarja 2018, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

 

Predsednik Zgodovinskega društva

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

VZPONI IN PADCI PO ITALIJANSKO

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

prof. dr. Gorazda Bajca

z naslovom

 

Vzponi in padci po italijansko: kontroverznosti povojne Republike Italije

 od 1946. leta dalje

Predavatelj prof. dr. Gorazd Bajc je eden največjih slovenskih poznavalcev zgodovine povojne italijanske republike. Predstavil bo njene uspehe in neuspehe v okviru naslednjih bistvenih vprašanj: od notranje in zunanje politike, ekonomskih in socialnih problemov, do značilnosti vsakdanjega življenja in kulture. Poudarek bo na ponavljajočih se vzponih ter padcih, ki so sosednjo državo tako močno okarakterizirali. Predavanje ni namenjeno le študentom in študentkam, ampak tudi politologom in političnim geografom, pa sociologom, antropologom in novinarjem.

 

Pridružite se nam

v sredo, 25. oktobra 2017, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

 

Predsednik Zgodovinskega društva

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

SLOVENIJA, MOJA DEŽELA

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

prof. dr. Boža Repeta in doc. dr. Darje Kerec

s predstavitvijo knjige

Slovenija, moja dežela

Družbena revolucija v osemdesetih letih

 

Knjiga ponuja celosten pogled na zadnje desetletje pred osamosvojitvijo Slovenije. Ne ukvarja se zgolj s politiko, pač pa  je posebno pozornost  namenjena civilnim gibanjem, ki so v burnih osemdesetih letih odločilno prispevala k homogenizaciji naroda. Takratna civilna gibanja so krepila zavest, da bi se Slovenija lahko osamosvojila.  Velik poudarek je tudi na vsakdanjem življenju, preživljanju prostega časa  in modernizacijskih spremembah, ki so jih prinesla osemdeseta in so spreminjala življenje tedanjih generacij: od videorekorderjev do walkmanov in začetkov računalništva. Odraščala je zadnja generacija, ki je še vstopila v pionirsko organizacijo, imela prost dostop do igrišč, svobodo brez mobilnih telefonov in ki ni bila priklenjena na računalnike.

Avtorja sta na 300 straneh zajela dogajanje od Titove smrti, razpadanja države in alternativnih političnih gibanj do provokativne kulture, majniške deklaracije in plebiscita, glasbo, film in modo. Del knjige je namenjen tudi vlogi močnih  oglaševalskih kampanj Podarim-dobim in  Slovenija, moja dežela. Slednja je odmevala po vsej Jugoslaviji in izzivala  burne polemike tako v Sloveniji kot med Slovenijo, centrom ter  nekaterimi drugimi republikami. Čeprav je bila kampanja namenjena promociji turizma, je pripomogla tudi k slovenski osamosvojitvi.

 

Pridružite se nam

v sredo, 17. maja 2017, ob 18. uri

v razstavišču Archivum Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

Prisrčno vabljeni!

Predsednik Zgodovinskega društva

prof. dr. Darko Friš l.r.

Bučar

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča vabi na redno mesečno predavanje 
 s predstavitvijo knjige avtorice dr. Rosvite Pesek 
 
BUČAR 
 
v četrtek, 19. januarja 2017 ob 19. uri, 
v razstavišču Archivum Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7. 
 
Prisrčno vabljeni! 
Predsednik Zgodovinskega društva red. prof. dr. Darko Friš l.r.
 
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zgodovina nogometa v Kraljevini SHS/Jugoslaviji in med okupacijo

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

 

Tina Mudražije

 

z naslovom

Zgodovina nogometa v Kraljevini SHS/Jugoslaviji in med okupacijo

Avtor bo na predavanju z naslovom Zgodovina nogometa v Kraljevini SHS/Jugoslaviji in v času okupacije osvetlil temeljne vidike pravnega, ekonomskega, socialnega in družbenega  razvoja nogometa v Kraljevini SHS/Jugoslaviji ter njegovo prepletenost s takratnim političnim in vojaškim vrhom v obdobju do leta 1945. Posebno pozornost bo avtor posvetil tudi fenomenu razvoja nogometa v okupirani Jugoslaviji med letoma 1941-1945.

 

Pridružite se nam

v sredo, 26. oktobra 2016, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

 

Predsednik Zgodovinskega društva

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

DELOVANJE NEMŠKEGA OKUPATORJA V MEŽIŠKI DOLINI MED 1941-1945

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

Vinka Skitka

z naslovom

 

Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med 1941-1945

 

 

Nacistična Nemčija je dne 6. aprila 1941 ob pomoči svojih zaveznic Italije, Madžarske in Bolgarije napadla in kasneje okupirala Kraljevino Jugoslavijo. Ob začetku okupacije je iz Mežiške doline izgnala vidne predstavnike slovenskega političnega, kulturnega, verskega in prosvetnega življenja. Preostalo prebivalstvo pa je podvrgla nasilnim ponemčevalnim metodam, s katerim je hotela tudi Mežiško dolino narediti spet nemško in iz nje izbrisati vsako sled slovenstva. Pri ponemčevanju so nemškim civilnim oblastem pomagale nacistične organizacije (Kärntner Volksbund, stranka NSDAP in njene podorganizacije: Hitlerjugend, Bund deutscher Mädchen,…), močan represivni in propagandni aparat ter domačini, ki so v nemških okupatorjih videli osvoboditelje izpod jugoslovanskega (srbskega) jarma. Nasilje nemške tajne policije Gestapo, varnostne službe (SD) in policije nad civilnim prebivalstvom je povzročilo upor, ki se je v Mežiški dolini začel s pomočjo sodelavcev Osvobodilne fronte. Mednarodni položaj, predvsem prodora sovjetske in jugoslovanske armade sta prisilila nemške čete in njihove zaveznike, da so se v začetku maja 1945 umikali na Koroško. V času umika nemške vojske in njenih zaveznikov na Koroško je prihajalo do bojev s partizanskimi enotami na Koroškem, ki so se končali 15. maja 1945.

 

Pridružite se nam

v sredo, 25. maja 2016, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

 

Predsednik Zgodovinskega društva

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

Slovenci in Londonski pakt

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino,

Zgodovinsko društvo Dr. Franca Kovačiča v Mariboru,

Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI iz Trsta,

Narodna in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino in etnografijo, Trst ter

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, Ljubljana

 

Vas vljudno vabimo na

 

Znanstveni simpozij

 

SLOVENCI IN LONDONSKI PAKT 1915:

politična, diplomatska in vojaška ozadja

 

Maribor, 4. aprila 2016, Filozofska fakulteta, predavalnica 0.1/FF

 

 

 

 

PROGRAM

 

9.30–9.45 otvoritev in pozdravi

red. prof. dr. Božidar Kante, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

 

red. prof. dr. Darko Friš, predstojnik Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

 

10.00 – 15.00 referati

Predsedujoči: doc. dr. Aleš Maver
(Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru)

 

red. prof. dr. Andrej Rahten
(Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in ZRC SAZU Ljubljana)

Slovenska politika od sarajevskega atentata do vstopa Italije v vojno

 

dr. Gregor Jenuš
(Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana)

Slovensko ozemlje ob vstopu Italije v Veliko vojno

 

mag. Matjaž Bizjak (Slovenska vojska)

Italijanska vojska in njeni vojni načrti proti Avstro-Ogrski do vstopa v vojno

 

Gregor Antoličič
(mladi raziskovalec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana)

Položaj Avstro-Ogrske na frontah v senci italijanskega vstopa v vojno

 

dr. Štefan Čok
(SLORI in Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice Trst):

Italijanska diplomacija in Londonski pakt 1915. Želja po prevladi na Jadranu

 

doc. dr. Gorazd Bajc
(Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, SLORI in Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice Trst, Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, Ljubljana)

Ozadja podpisa tajnega memoranduma v Londonu – britanski pogled

 

Renato Podberšič
(Študijski center za narodno spravo, Ljubljana)

Cerkev na Primorskem in Londonski pakt 1915

 

dr. Aleksandra Gačić

Slovenski politiki in Jugoslovanski odbor

FRIDERIK V. PTUJSKI

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

Martina Beleta

z naslovom

FRIDERIK V. PTUJSKI

 

V predavanju bo predstavljena politična dejavnost gospoda Friderika V. iz rodbine Ptujskih, najpomembnejšega plemiča na področju današnje slovenske Štajerske v drugi polovici 13. stoletja. Dotično področje je bilo v tem času razdeljeno med več zemljiških posestnikov med katerimi je imel še največjo moč štajerski vojvoda. Drugi večji posestnici sta bili predvsem Krška škofija in Salzburška nadškofija, katere ministeriali so gospodje Ptujski uradno bili. Leta 1246 je v boju padel avstrijsko-štajerski vojvoda Friderik II., zadnji moški pripadnik rodbine Babenberžanov, ki je vojvodini Štajerski do tedaj vladala več kot pol stoletja, vojvodini Avstriji pa celo 270 let. Triindvajset let po Friderikovi smrti je umrl tudi Ulrik III., zadnji koroški vojvoda iz rodbine Spanheimov, ki je poleg tega v svojih rokah držal tudi velike dele Kranjske. Konec obeh dinastij je na področju Vzhodnih Alp sprožil boj za njuno dediščino, ki je s prekinitvami trajal vse do leta 1311 (oziroma 1335). Tekmecev je bilo (predvsem za nekdanja babenberška ozemlja) več, le-tem pa so se pridruževali lokalni plemiči. Friderik Ptujski je bil mojster političnega prerivanja ter eden tistih, ki so v času bojev za štajerski vojvodski prestol svoj položaj uspeli odlično uporabiti.

Pridružite se nam

v sredo, 23. marca 2016, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

Predsednik Zgodovinskega društva

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

produkcija: i-resitve.net