Predaval bo ALEŠ MAVER
s Filozofske fakultete, Univerze v Mariboru

Rimski cesar Konstantin, ki mu začuda vsi puščajo epiteton Veliki, velja vsaj na Zahodu predvsem od razsvetljenstva naprej za eno najspornejših rimskih vladarskih figur. Skoraj vse presoje njegovega lika in dela so ob tem v senci njegovega odnosa do krščanstva. Vendar se težave z njim na Zahodu niso začele šele z novim vekom, marveč precej raznoliko sliko o njem in njegovih dosežkih ponujajo že besedila v latinščini pišočih krščanskih zgodovinarjev 4. in 5. stoletja. Zanimivo je, da nihče med njimi ne izriše do te mere kanonične podobe prvega krščanskega cesarja, kot je sicer najbolj znana Evzebijeva. V predavanju bo ob analizi nekaterih Konstantinu posvečenih odlomkov pri Laktanciju, Hieronimu, Rufinu, Oroziju in Avguštinu govor o razlogih za takšno stanje in za opazne razlike med Vzhodom in Zahodom v dojemanju cesarja Konstantina, pa tudi o deloma kričečih razlikah v ocenah posameznih piscev. Slednjič se bo potrebno vsaj kratko dotakniti še prikazov vladanja cesarjevih potomcev, ki so se izkazali precej manj od očeta.
 

Pridružite se nam
v sredo, 20. januarja 2010, ob 18. uri
v razstavišču Archivum, Pokrajinski arhiv Maribor,
Glavni trg 7.

Prisrčno vabljeni!

Predsednik:

red. prof. dr. Darko Friš l.r.