Župnijska arhivska dediščina v Mežiški dolini
Pokrajinski arhiv Maribor in
Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru
Vas vabita na predavanje z naslovom
ŽUPNIJSKA ARHIVSKA DEDIŠČINA V MEŽIŠKI DOLINI
Predavanje bo v torek, 20. novembra 2018, ob 11. uri
v razstavišču Archivum Pokrajinskega arhiva Maribor.
Predaval bo dr. Vinko SKITEK.
O vsebini:
Arhivsko gradivo župnij dekanijskega urada Dravograd Mežiška dolina obsega več kot 300 arhivskih škatel in zajema obdobje od začetka 15. stoletja naprej. Če k temu prištejemo še ohranjene rokopise na pergamentu, ki ovija razne mlajše knjige in urbarje, potem čas najstarejše ohranjene pisne dediščine premakne nazaj na pozno 12. stoletje. Ohranjeno arhivsko gradivo je shranjeno po župnijskih arhivih in v osnovi razdeljeno na knjižni in spisovni del, pri čemer je slednji mnogo obsežnejši od prvega. Pred sistematičnim popisom arhivsko gradivo pogosto ni bilo deležno potrebne pozornosti in skrbi. To se je po končani ureditvi v letu 2017 izboljšalo, župnijski arhivi so ob tem razkrili veliko kulturnozgodovinsko vrednost za obravnavani prostor.
Vljudno vabljeni!
INTEGRACIJA KARANTANCEV IN NJIHOVIH SLOVANSKIH SOSEDOV V FRANKOVSKO-OTONSKO CESARSTVO
Vabimo Vas na redno mesečno predavanje
akademika prof. dr. Petra ŠTIHA
z naslovom
Integracija Karantancev in njihovih slovanskih sosedov v frankovsko-otonsko cesarstvo
V predavanju bo pokazano, da si zgodnjesrednjeveške družbe v vzhodnoalpskem prostoru po vključitvi tamkajšnjih Slovanov v frankovsko in nato otonsko cesarstvo ni mogoče predstavljati v poenostavljeni obliki nacionalnih zgodovinskih narativov, po katerih so vrhnje družbene sloje predstavljali »Nemci«, »Slovenci« pa naj bi bili obsojeni zgolj na podložništvo. Nasprotno, takratnih zgodovinskih procesov ni mogoče niti opisati, niti razumeti samo s pojmi kot so izključevanje, podrejenost, degradacija, ampak je šlo za precej bolj kompleksne družbene spremembe, v katerih so pomembno mesto imele tudi integracija, akulturacija in akomodacija. Integracija je bila dolgotrajen proces, ki je potekal na različnih področjih od političnega do verskega, pri čemer je zlasti pomembno integrativno vlogo imela krščanska vera in z njo zvezano pokristjanjevanje. Ti procesi in z njimi zvezane družbene spremembe bodo prikazani na vrsti primerov.
Pridružite se nam
v torek, 6. novembra 2018, ob 18. uri,
v Amfiteatru
Filozofske fakultete Maribor, Koroška cesta 160.
THE ALBANIAN QUESTION IN RELATIONS BETWEEN ITALY AND YUGOSLAVIA
Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru
vljudno vabita na predavanje
dr. Rosaria Milana
(Università di Bari »Aldo Moro«)
z naslovom
The Albanian question in relations between Italy and Yugoslavia
The Albanian question was an important variable in Italian-Yugoslavian relations, even though it often played a dependent role in the wider context of bilateral and international relations of the two main Adriatic countries. During the "Short Century", the right of the Albanian peoples to self-rule and the determination of borders was a reason for strong tension between Rome and Belgrade, tensions that were progressively overcome until they shared a policy of substantial impotence towards the inexplicable communist regime of Enver Hoxa.
Predavanje bo
v četrtek, 31. maja 2018, ob 14.40,
na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru
(predavalnica 1.5).
Predavanje bo v angleškem jeziku.
Prisrčno vabljeni!
red. prof. dr. Darko Friš l.r.
KOTA 101 - NEGATIVNA UTOPIJA TITOIZMA
Vabimo Vas na redno mesečno predavanje s predstavitvijo knjige
Boštjana M. TURKA
z naslovom
Kota 101 - negativna utopija titoizma
Kota 101 govori o spodleteli tranziciji v Sloveniji. Njen naslov je vzet iz taborišča na Golem otoku. Kota 101 je bil tam prostor najhujših muk. Knjiga sicer prikazuje vzroke, ki jih odkriva v premoči nekdanje nomenklature. Ta pogojuje gospodarstvo, pravosodje, medije in tudi parlamentarno dogajanje. In to na način, da Slovenija drsi - od leta 2008 naprej navzdol. Zato tudi podnaslov: črna utopija titoizma. Knjiga ima tako 770 strani, 1200 opomb in 19 strani imenskega kazala. V splošnem je enciklopedija stanja, ki ni takšno, kot bi moralo biti. Predvsem pa je priročnik, kako razumeti sprevrženo govorico, s katero nam oblast slika stvari, ki niso takšne, kot jih ona vidi. Državljanka oz. državljan bo ob branju knjige dobil v roke ključ, s katerim bo odklenil balzamiran novorek teh, ki so spet in spet na oblasti. Spremno besedo je prispeval profesor emeritus z Univerze Yale, svetovno znani strokovnjak za sodobno zgodovino, dr. Ivo Banac.
Pridružite se nam
v sredo, 16. maja 2018, ob 18. uri,
v razstavišču Archivum
Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.
Knjigo bo po predavanju tudi mogoče kupiti.
Prisrčno vabljeni!
Predsednik Zgodovinskega društva
red. prof. dr. Darko Friš l.r.
BOGUMIL VOŠNJAK – POLITIK IN DIPLOMAT
Vabimo Vas na redno mesečno predavanje
dr. Aleksandre Gačić
z naslovom
Bogumil Vošnjak – Politik in diplomat
Bogumila Vošnjaka, enega izmed vidnejših politikov in intelektualcev z začetka 20. stoletja, je zaznamovalo vsestransko in bogato politično delovanje v svetu politike in diplomacije med véliko vojno, v medvojnem obdobju in v emigraciji po drugi svetovni vojni. Na predavanju bo predstavljena njegova vloga slovenskega predstavnika v Jugoslovanskem odboru, edinega slovenskega podpisnika Krfske deklaracije, generalnega sekretarja na pariški mirovni konferenci, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Pragi, poslanca in nazadnje »pregnanca« po drugi svetovni vojni, ko vse do smrti ostane v ZDA.
Pridružite se nam
v sredo, 28. februarja 2018, ob 18. uri,
v razstavišču Archivum
Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.
Prisrčno vabljeni!
Predsednik Zgodovinskega društva
red. prof. dr. Darko Friš l.r.
VZPONI IN PADCI PO ITALIJANSKO
Vabimo Vas na redno mesečno predavanje
prof. dr. Gorazda Bajca
z naslovom
Vzponi in padci po italijansko: kontroverznosti povojne Republike Italije
od 1946. leta dalje
Predavatelj prof. dr. Gorazd Bajc je eden največjih slovenskih poznavalcev zgodovine povojne italijanske republike. Predstavil bo njene uspehe in neuspehe v okviru naslednjih bistvenih vprašanj: od notranje in zunanje politike, ekonomskih in socialnih problemov, do značilnosti vsakdanjega življenja in kulture. Poudarek bo na ponavljajočih se vzponih ter padcih, ki so sosednjo državo tako močno okarakterizirali. Predavanje ni namenjeno le študentom in študentkam, ampak tudi politologom in političnim geografom, pa sociologom, antropologom in novinarjem.
Pridružite se nam
v sredo, 25. oktobra 2017, ob 18. uri,
v razstavišču Archivum
Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.
Prisrčno vabljeni!
Predsednik Zgodovinskega društva
red. prof. dr. Darko Friš l.r.
SLOVENIJA, MOJA DEŽELA
Vabimo Vas na redno mesečno predavanje
prof. dr. Boža Repeta in doc. dr. Darje Kerec
s predstavitvijo knjige
Slovenija, moja dežela
Družbena revolucija v osemdesetih letih
Knjiga ponuja celosten pogled na zadnje desetletje pred osamosvojitvijo Slovenije. Ne ukvarja se zgolj s politiko, pač pa je posebno pozornost namenjena civilnim gibanjem, ki so v burnih osemdesetih letih odločilno prispevala k homogenizaciji naroda. Takratna civilna gibanja so krepila zavest, da bi se Slovenija lahko osamosvojila. Velik poudarek je tudi na vsakdanjem življenju, preživljanju prostega časa in modernizacijskih spremembah, ki so jih prinesla osemdeseta in so spreminjala življenje tedanjih generacij: od videorekorderjev do walkmanov in začetkov računalništva. Odraščala je zadnja generacija, ki je še vstopila v pionirsko organizacijo, imela prost dostop do igrišč, svobodo brez mobilnih telefonov in ki ni bila priklenjena na računalnike.
Avtorja sta na 300 straneh zajela dogajanje od Titove smrti, razpadanja države in alternativnih političnih gibanj do provokativne kulture, majniške deklaracije in plebiscita, glasbo, film in modo. Del knjige je namenjen tudi vlogi močnih oglaševalskih kampanj Podarim-dobim in Slovenija, moja dežela. Slednja je odmevala po vsej Jugoslaviji in izzivala burne polemike tako v Sloveniji kot med Slovenijo, centrom ter nekaterimi drugimi republikami. Čeprav je bila kampanja namenjena promociji turizma, je pripomogla tudi k slovenski osamosvojitvi.
Pridružite se nam
v sredo, 17. maja 2017, ob 18. uri
v razstavišču Archivum Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.
Prisrčno vabljeni!
Predsednik Zgodovinskega društva
prof. dr. Darko Friš l.r.
Bučar
Zgodovina nogometa v Kraljevini SHS/Jugoslaviji in med okupacijo
Vabimo Vas na redno mesečno predavanje
Tina Mudražije
z naslovom
Zgodovina nogometa v Kraljevini SHS/Jugoslaviji in med okupacijo
Avtor bo na predavanju z naslovom Zgodovina nogometa v Kraljevini SHS/Jugoslaviji in v času okupacije osvetlil temeljne vidike pravnega, ekonomskega, socialnega in družbenega razvoja nogometa v Kraljevini SHS/Jugoslaviji ter njegovo prepletenost s takratnim političnim in vojaškim vrhom v obdobju do leta 1945. Posebno pozornost bo avtor posvetil tudi fenomenu razvoja nogometa v okupirani Jugoslaviji med letoma 1941-1945.
Pridružite se nam
v sredo, 26. oktobra 2016, ob 18. uri,
v razstavišču Archivum
Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.
Prisrčno vabljeni!
Predsednik Zgodovinskega društva
red. prof. dr. Darko Friš l.r.
DELOVANJE NEMŠKEGA OKUPATORJA V MEŽIŠKI DOLINI MED 1941-1945
Vabimo Vas na redno mesečno predavanje
Vinka Skitka
z naslovom
Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med 1941-1945
Nacistična Nemčija je dne 6. aprila 1941 ob pomoči svojih zaveznic Italije, Madžarske in Bolgarije napadla in kasneje okupirala Kraljevino Jugoslavijo. Ob začetku okupacije je iz Mežiške doline izgnala vidne predstavnike slovenskega političnega, kulturnega, verskega in prosvetnega življenja. Preostalo prebivalstvo pa je podvrgla nasilnim ponemčevalnim metodam, s katerim je hotela tudi Mežiško dolino narediti spet nemško in iz nje izbrisati vsako sled slovenstva. Pri ponemčevanju so nemškim civilnim oblastem pomagale nacistične organizacije (Kärntner Volksbund, stranka NSDAP in njene podorganizacije: Hitlerjugend, Bund deutscher Mädchen,…), močan represivni in propagandni aparat ter domačini, ki so v nemških okupatorjih videli osvoboditelje izpod jugoslovanskega (srbskega) jarma. Nasilje nemške tajne policije Gestapo, varnostne službe (SD) in policije nad civilnim prebivalstvom je povzročilo upor, ki se je v Mežiški dolini začel s pomočjo sodelavcev Osvobodilne fronte. Mednarodni položaj, predvsem prodora sovjetske in jugoslovanske armade sta prisilila nemške čete in njihove zaveznike, da so se v začetku maja 1945 umikali na Koroško. V času umika nemške vojske in njenih zaveznikov na Koroško je prihajalo do bojev s partizanskimi enotami na Koroškem, ki so se končali 15. maja 1945.
Pridružite se nam
v sredo, 25. maja 2016, ob 18. uri,
v razstavišču Archivum
Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.
Prisrčno vabljeni!
Predsednik Zgodovinskega društva
red. prof. dr. Darko Friš l.r.