kovacic2_950

Slovenci in Londonski pakt

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino,

Zgodovinsko društvo Dr. Franca Kovačiča v Mariboru,

Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI iz Trsta,

Narodna in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino in etnografijo, Trst ter

Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, Ljubljana

 

Vas vljudno vabimo na

 

Znanstveni simpozij

 

SLOVENCI IN LONDONSKI PAKT 1915:

politična, diplomatska in vojaška ozadja

 

Maribor, 4. aprila 2016, Filozofska fakulteta, predavalnica 0.1/FF

 

 

 

 

PROGRAM

 

9.30–9.45 otvoritev in pozdravi

red. prof. dr. Božidar Kante, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

 

red. prof. dr. Darko Friš, predstojnik Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

 

10.00 – 15.00 referati

Predsedujoči: doc. dr. Aleš Maver
(Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru)

 

red. prof. dr. Andrej Rahten
(Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in ZRC SAZU Ljubljana)

Slovenska politika od sarajevskega atentata do vstopa Italije v vojno

 

dr. Gregor Jenuš
(Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana)

Slovensko ozemlje ob vstopu Italije v Veliko vojno

 

mag. Matjaž Bizjak (Slovenska vojska)

Italijanska vojska in njeni vojni načrti proti Avstro-Ogrski do vstopa v vojno

 

Gregor Antoličič
(mladi raziskovalec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana)

Položaj Avstro-Ogrske na frontah v senci italijanskega vstopa v vojno

 

dr. Štefan Čok
(SLORI in Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice Trst):

Italijanska diplomacija in Londonski pakt 1915. Želja po prevladi na Jadranu

 

doc. dr. Gorazd Bajc
(Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, SLORI in Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice Trst, Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, Ljubljana)

Ozadja podpisa tajnega memoranduma v Londonu – britanski pogled

 

Renato Podberšič
(Študijski center za narodno spravo, Ljubljana)

Cerkev na Primorskem in Londonski pakt 1915

 

dr. Aleksandra Gačić

Slovenski politiki in Jugoslovanski odbor

FRIDERIK V. PTUJSKI

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

Martina Beleta

z naslovom

FRIDERIK V. PTUJSKI

 

V predavanju bo predstavljena politična dejavnost gospoda Friderika V. iz rodbine Ptujskih, najpomembnejšega plemiča na področju današnje slovenske Štajerske v drugi polovici 13. stoletja. Dotično področje je bilo v tem času razdeljeno med več zemljiških posestnikov med katerimi je imel še največjo moč štajerski vojvoda. Drugi večji posestnici sta bili predvsem Krška škofija in Salzburška nadškofija, katere ministeriali so gospodje Ptujski uradno bili. Leta 1246 je v boju padel avstrijsko-štajerski vojvoda Friderik II., zadnji moški pripadnik rodbine Babenberžanov, ki je vojvodini Štajerski do tedaj vladala več kot pol stoletja, vojvodini Avstriji pa celo 270 let. Triindvajset let po Friderikovi smrti je umrl tudi Ulrik III., zadnji koroški vojvoda iz rodbine Spanheimov, ki je poleg tega v svojih rokah držal tudi velike dele Kranjske. Konec obeh dinastij je na področju Vzhodnih Alp sprožil boj za njuno dediščino, ki je s prekinitvami trajal vse do leta 1311 (oziroma 1335). Tekmecev je bilo (predvsem za nekdanja babenberška ozemlja) več, le-tem pa so se pridruževali lokalni plemiči. Friderik Ptujski je bil mojster političnega prerivanja ter eden tistih, ki so v času bojev za štajerski vojvodski prestol svoj položaj uspeli odlično uporabiti.

Pridružite se nam

v sredo, 23. marca 2016, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

Predsednik Zgodovinskega društva

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem s posebnim ozirom na Maribor

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

dr. Matevža KOŠIRJA

z naslovom

 

Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem s posebnim ozirom na Maribor

 

Dr. Matevž Košir, avtor izjemno zanimive knjige »Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem«, ki je letos izšla pri založbi Modrijan, bo v predavanju predstavil zgodovino prostozidarstva na Slovenskem in še posebej izpostavil lože, ki so delovale v Mariboru  ter vidnejše mariborske prostozidarje.

 

V predavanju bo predstavljeno prostozidarstvo od 18. stoletja do danes, saj le tako lahko razumemo delovanje lož na Slovenskem. Sredi 18. stoletja se je gibanje močno razširilo, saj so bile njegove ideje blizu razsvetljenstvu. Takrat so postali člani prostozidarskih lož tudi mnogi iz slovenskih dežel. Največji razcvet v habsburški monarhiji je gibanje doseglo med vladanjem cesarja Jožefa II. Sledi mu obdobje Ilirskih provinc, ko je bilo tesno povezano s takratnimi francoskimi oblastmi. Od začetka 19. stoletja je bilo v habsburški monarhiji sicer prepovedano, vseeno pa zasledimo nekaj vnetih pripadnikov gibanja na Slovenskem tudi takrat. Že v drugi polovici 19. stoletja je bilo v ogrski polovici ponovno legalizirano. Posledično so se tam organizirale lože tudi za avstrijsko polovico in tako so vanje našli pot tudi Slovenci. Dinamično obdobje prve svetovne vojne, propada monarhije, ustanovitve Kraljevine SHS in pariške mirovne konference je bil čas, ko je prostozidarstvo odigralo vidno vlogo na diplomatskem parketu. Na Slovenskem je bilo kasneje aktivno pri gradnji Narodne in univerzitetne knjižnice. Med drugo svetovno vojno so bili posamezniki udeleženi na strani odpora, delno v okviru OF, delno v okviru kraljeve vojske in britanske obveščevalne službe. Povojna oblast je po sovjetskem vzoru nastopila proti gibanju, a obenem skušala prek posameznikov, ki so sodelovali s Službo državne varnosti, širiti svojo propagando v tujini. Posebno aktivni so bili prostozidarji v Trstu v času Svobodnega tržaškega ozemlja. A to je le zunanji del prostozidarstva, drugi se skriva v vzdušju miru in bratstva različno mislečih znotraj lož.

Pridružite se nam

v sredo, 18. novembra 2015, ob 18. uri,

TOKRAT: v dvorani KARANTENE

- prenovljene zgradbe nekdanje Mariborske kaznilnice,

Pobreška cesta 20, Maribor (pri Europarku).

Prisrčno vabljeni!

ZGODOVINA RODBINE LAZARINI

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

doc. dr. Francija Lazarinija

o knjigi

 

Zgodovina rodbine Lazarini.

Kronika, dokumenti, genealogija, komentarji, zgodbe

 

Knjiga Zgodovina rodbine Lazarini. Kronika, dokumenti, genealogija, komentarji, zgodbe, delo znanega slovenskega kemika in ljubiteljskega zgodovinarja dr. Franca Lazarinija (1940‒1992) je izšla konec leta 2013 pri radovljiški založbi Didakta (avtorjev rokopis sta uredila in za natis pripravila soproga Evgenija in sin Franci Lazarini). Predstavlja zgodovino nekdaj ugledne in pomembne slovenske plemiške rodbine, ki se je v sredini 17. stoletja iz Benetk preselila na Kranjsko, tu dobila plemiški naziv (1687 nižje plemstvo, 1770 oziroma 1771 baronski naslov) in katere predstavniki so bili od 17. pa vse do prve polovice 20. stoletja nosilci različnih pomembnih funkcij ne le na Kranjskem, temveč tudi na Štajerskem in drugod po habsburški monarhiji. Lazariniji so bili daljše ali krajše obdobje tudi lastniki več gospostev in grajskih stavb, med drugim Gotnika, Jablanice, Smlednika, Čušperka, Boštanja pri Grosupljem, Podsrede, Svečine, Pölsa, zaradi česar so pomembno vplivali na življenje omenjenih krajev. Knjiga je zasnovana v obliki kronike, ki na strokoven, a bralcu zanimiv način prikazuje življenje članov rodbine Lazarini od 17. stoletja do konca druge svetovne vojne, predstavljena pa je tudi njihova usoda v povojnem času. Poudarek knjige je na smledniški liniji, ki je edina veja te rodbine, katere predstavniki še danes živijo v Sloveniji, na zgoščen in jedrnat način pa je predstavljena tudi zgodovina ostalih linij te nekdaj razvejane rodbine. Tekst je obogaten z množico slikovnega gradiva ter pregledno narejenimi rodovniki.

Knjigo bo predstavil urednik dr. Franci Lazarini, ki bo v svojem predavanju predstavil glavne dogodke iz štiristoletnega delovanja rodbine Lazarini na območju današnje Slovenije, glavne predstavnike družine, poudarek pa bo zlasti na življenju smledniške linije v 19. in 20. stoletju.

Pridružite se nam

v sredo, 14. oktobra 2015, ob 18. uriv razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo (Titoizem - poraz nasilja)

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

dr. Jožeta Dežmana

o njegovi knjigi

Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo

(Titoizem – poraz nasilja)

 

Podobno kot s težavami vstopamo v demonski svet nasilja v Rovu sv. Barbare v Hudi Jami, se nam odpira huda jama povojnega stalinističnega terorja in njegovih posledic, v katero vstopamo s predstavitvijo izbranih vsebin iz Arhiva Komisije Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona iz poprave krivic. V besedilu v različnih vlogah nastopa skoraj deset tisoč oseb, več kot petsto usod pa je ilustriranih s pripovedmi, dokumenti …

Poglavja knjige so: 

  • Ven iz Hude jame,
  • Koraki na poti,
  • Obsodba totalitarizmov,
  • Tranzicijska pravičnost,
  • Oblast mori tudi po krvavi pomladi 1945,
  • Policijska država,
  • Železna zavesa, Usode in detabuiziranje,
  • Zaukazana molk in pozaba ne zdržita, travmatska bremena so dolgoročna,
  • Milena Hohnjec, roj. Pšeničnik, in
  • Pavel Niko Žakelj.


v sredo, 20. maja 2015, ob 18. uri
,Pridružite se nam

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

RAZISKOVANJE PRIMARNIH VIROV V ARHIVIH

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

Nine Gostenčnik, višje arhivistke

z naslovom

 

Raziskovanje

primarnih virov v arhivih

(Pridobivanje informacij in uporaba arhivskega gradiva)

 

Raziskovanje zgodovine temelji na pregledu in analizi primarnih zgodovinskih virov, ki se nahajajo v arhivih in so javnosti prosto dostopni. Naloga arhivistov, zaposlenih v arhivih pa je, da informacije o arhivskem gradivu posredujejo raziskovalcem in uporabnikom le tega.

Namen predavanja je predstaviti različne dostope do informacij o arhivskem gradivu, ki ga v svojih depojih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. Poleg klasičnega osebnega prihoda v arhiv in poizvedovanja po telefonu ali e-pošti, ki je lahko zelo zamudno, bo predavateljica predstavila iskalnik po vzajemnem informacijskem sistemu slovenskih regionalnih arhivov, ki se nahaja na spletnem naslovu www.siranet.si. Iskalnik za mnoge raziskovalce predstavlja prvo seznanitev z informacijami o arhivskem gradivu, ki se hrani v posameznem arhivu.

 

Pridružite se nam

v sredo, 8. aprila 2015, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

Med Italijo in Ilirikom

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje s predstavitvijo knjige

akademika prof. dr. Rajka BRATOŽA

z naslovom

 

Med Italijo in Ilirikom:

Slovenski prostor in njegovo sosedstvo

v pozni antiki

 

Knjiga Med Italijo in Ilirikom je nastala v okviru raziskovalnega programa »Slovenska zgodovina« in je prvi poskus zgodovine današnjega slovenskega prostora v pozni antiki. Tematsko se deli na tri vsebinske sklope.

Prvi je posvečen regionalni zgodovini provinc, v katere je bil vključen obravnavani prostor, in sicer v času od nastopa vojaških cesarjev v drugi tretjini tretjega stoletja do zatona in propada zahodnega rimskega cesarstva v zadnji četrtini petega stoletja.

Drugi tematski sklop prinaša zgodovino t. i. barbarskih ljudstev, ki so od konca 4. stoletja naprej bistveno oblikovala pogoje življenja v pozni antiki.

Tretji razdelek knjige se ukvarja z zgodovino krščanstva in cerkvene organizacije med poznim tretjim in poznim sedmim stoletjem.

Avtorja in knjigo bo predstavil doc. dr. Aleš Maver, na predstavitvi pa bosta ob avtorju sodelovala še odgovorni urednik Zgodovinskega časopisa, akademik prof. dr. Peter Štih, in doc. dr. Dušan Mlacović.   

 

Pridružite se nam

v sredo, 21. januarja 2015, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

 

Predsednik Zgodovinskega društva

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

DEMOS, SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV IN DEMOKRATIZACIJA

Vabimo Vas na predstavitev knjige

dr. Andreje VALIČ ZVER

 

DEMOS,

SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV IN DEMOKRATIZACIJA

 

O knjigi bosta poleg avtorice spregovorila tudi

dr. Tamara Griesser - Pečar in dr. Darko Friš.

 

Dr. Andreja Valič Zver v monografiji, ki je ključnega pomena za razumevanje prelomnega obdobja v letih 1989–1992, prikaže in analizira sile, ki so prispevale k osamosvojitvi Slovenije. V prvi vrsti prikaže nastanek, delovanje, vlogo in pomen Demosa – Demokratične opozicije Slovenije. Demos je bil ustanovljen novembra 1989 in je pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika združil različne zveze z namenom, da skupaj nastopijo na volitvah.

 

Časovno sega monografija do leta 1992. Avtorica v njej postavi dogajanje v Sloveniji v zgodovinski prostor od razsvetljenstva naprej. Predstavi ideje o združeni Sloveniji, ki so krepile nacionalno identiteto, dogajanja vse do okupacije in revolucionarnega nasilja, prevzema oblasti leta 1945, časa komunističnega totalitarizma ter končno razpada komunistične Jugoslavije. Boj za osamosvojitev in neodvisnost postavi tudi v širši mednarodni politični prostor konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, ko se Evropa začenja korenito spreminjati.

Pridružite se nam

v četrtek, 16. oktobra 2014, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

Prisrčno vabljeni!

Predsednik Zgodovinskega društva

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

Ukrajinska sestavljanka

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

doc. dr. Aleša MAVRA

z naslovom

 

UKRAJINSKA SESTAVLJANKA

 

Kriza v Ukrajini, ki je izbruhnila lansko jesen, je zbudila precej zanimanja za to po površini največjo samo v Evropi ležečo državo. Predavanje bo v skladu z naslovom opozorilo, da gre pri njej za nenavaden konglomerat zelo raznolikih delov, skozi zgodovino tako rekoč zlepljenih, na mnogih področjih pa še ne zraščenih v veliko sestavljanko. Ob razlagi ukrajinske volilne geografije od referenduma o prenovi Sovjetske zveze marca 1991 do parlamentarnih volitev leta 2012, ki je predvsem v 21. stoletju kazala izrazito bipolarno podobo, ne bo mogoče mimo zgodovinskih temeljev ukrajinskih delitev, ki odmevajo vse do danes. Kot bistveni mejniki bodo pri tem upoštevani preteklost ukrajinskih dežel v okviru velike kneževine Litve in poznejše poljsko-litovske unije, delitve Poljske, ločena pot majhne zahodne in velike vzhodne Ukrajine v 19. stoletju, neuspeli poskus vzpostavitve ukrajinske državnosti po prvi svetovni vojni, razdeljenost ukrajinskih dežel med obema svetovnima vojnama, pa tudi različne faze v odnosu do ukrajinskega jezika in kulture v sovjetski Ukrajini. Predavanje bo ob predstavitvi posameznih zgodovinskih in kulturnih regij opozorilo tudi na bistvene značilnosti oblikovanja ukrajinske narodne zavesti na ozadju pestre jezikovne in verske slike ozemelj, združenih v današnjo ukrajinsko državo. 

 

Pridružite se nam

v sredo, 4. junija 2014, ob 18. uri,

v razstavišču Archivum

Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

"Maribor" ali "Marburg an der Drau"?

Vabimo Vas na redno mesečno predavanje

dr. Gregorja JENUŠA

z naslovom

 

'Maribor' ali 'Marburg an der Drau'?

Spreminjanje nacionalne identitete mesta v prvi polovici 20. stoletja

 

Maribor je v 20. stoletju večkrat doživljal transformacijo svoje javne podobe. Slednje še zlasti velja za prvo polovico stoletja, ko je bila v javnem življenju še vedno zelo močno prisotna borba med Nemci in Slovenci za oblast v mestu in s tem povezan konflikt med nemško in slovensko identiteto.

Potem ko so Nemci s podpisom pariške mirovne pogodbe bili potisnjeni v položaj narodne manjšine, so v veliki meri izgubili privilegije vladajočega naroda na Slovenskem. Kljub vsemu pa jim je njihov kapital, kakor tudi dejstvo, da so bili najštevilčnejša narodna manjšina na Slovenskem, omogočilo 'preživetje'.

Njihovo upanje na ponovni vzpon je bilo poplačano s pričetkom druge svetovne vojne. 6. aprila 1941 se je na cvetno nedeljo brez vojne napovedi pričel napad na Jugoslavijo, ki je za vedno spremenil podobo Maribora in hkrati zakoličil usodo Nemcev, ki so v njem živeli. Po kratkem vzponu, ko je slovenski 'Maribor' ponovno postal nemški 'Marburg an der Drau', so Nemci Maribor ponovno izgubili, z njim pa simbolično tudi zakoličili lastno usodo. To še najbolje opisuje izrek Borisa Kidriča decembra 1945: “Nemška manjšina pri nas ne bo imela nobene pravice, ker je ne bo.”  

 

Pridružite se nam

v sredo, 28. maja 2014, ob 18. uri,

v dvorani Karantene, Pobreška cesta 20, Maribor.

 

Prisrčno vabljeni!

produkcija: i-resitve.net