kovacic2_950

Tito in Slovenci v zgodovinski perspektivi in danes

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Maribor

  
Vas vabi na redno mesečno predavanje z naslovom
 

Tito in Slovenci v zgodovinski perspektivi in danes

 

Predaval bo prof. dr. Božo Repe.

 

Slovenci so za Josipa Broza - Tita izvedeli med drugo svetovno vojno. Od leta 1943 dalje se je sistematično začel vzpostavljati kult njegove osebnosti. V Sloveniji je preživel velik del povojnega življenja. Bled in Brdo si je izbral za svoji rezidenci, tu se je odvijal velik del diplomatske dejavnosti, sklenjeni so bili pomembni mednarodni dogovori. Tudi umrl je v Sloveniji. Brez dvoma je bil Tito med Slovenci do svoje smrti izjemno priljubljen in čustva so bila iskrena. Slovenija je jokala, ko je umrl. Danes je Tito še vedno vrednoten pretežno pozitivno, hkrati pa je  hvaležen objekt  senzacionalizmov vseh vrst, predvsem pa  pomembna   točka v  sicer permanentnem  slovenskem kulturnem boju, osrednja osebnost ideoloških  in političnih polemik v zvezi s preteklostjo, ki se prenaša iz generacije na generacijo,  multiplicira pa zlasti  preko poenostavljenih  medijskih  obravnav  in  že kar patoloških anonimnih  razprav na spletnih forumih.

 

 

 

Pridružite se nam
v sredo, 12. maja 2010, ob 18. uri
v razstavišču Archivum, Pokrajinski arhiv Maribor,
Glavni trg 7.

 

 

Prisrčno vabljeni!

Predsednik:
red. prof. dr. Darko Friš l.r.

 



 

Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Maribor

  
vabi na redno mesečno predavanje

 

akademikinje, prof. dr. Zinke Zorko

 

ob izidu znanstvene monografije

 
Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih

 

Predavateljica bo spregovorila o slovenskih narečij, mednarečnih prepletanjih, kakor tudi o geografskih in socialnih vzrokih za nastajanje vmesnih govorov. Narečjeslovne razprave o koroški narečni skupini (koroško mežiško narečje, podjunski govor Strojne, toponimi, priimki in hišna imena na Kozjaku, koroščina v Prežihovih delih, delo Luke Sienčnika in Josipa Šašlja), štajerski narečni skupini (govori: Kopivnik, Miklavž, Šentrupert; kozjansko-bizeljsko narečje; narečna podoba pri štajerskih Slovencih v Avstriji) in panonski narečni skupini (prleščina, cankovski govor, porabski andovski govor, Porabski Slovenci danes, oblikoslovje v panonski narečni skupini itd.) je zbrala v znanstveni monografiji, ki je leta 2009 izšla v mednarodni knjižni zbirki Zora.

 

 

 

Pridružite se nam
v sredo, 21. aprila 2010, ob 18. uri
v razstavišču Archivum, Pokrajinski arhiv Maribor,
Glavni trg 7.

 

 

Prisrčno vabljeni!

Predsednik:
red. prof. dr. Darko Friš l.r.

 



 

Prikrita grobišča 2. svetovne vojne na Slovenskem

 

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru

in

Filozofska fakulteta - oddelek za zgodovino

  
vabita na predavanje
z naslovom
 

Prikrita grobišča 2. svetovne vojne  na Slovenskem

 
Predaval bo
izr. prof. dr. Mita Ferenc

 

 

Svet, predvsem pa Evropa, v letu 2010 slavi 65 let zmage nad fašizmom in konec 2. svetovne vojne. Poleg sodelovanja v zmagoviti zavezniški koaliciji pa se kot narod soočamo tudi s posledicami dejanj, ki so na naših tleh pustila med vojno in po njej številna množična prikrita grobišča. V vseh vojnah so zmagovalci in poraženci in v številnih od njih pride do takšnih ali drugačnih tudi povojnih obračunov. Obračun zmagovalcev s poraženci na Slovenskem pa je v marsičem poseben. Najprej je poseben z izredno velikim številom žrtev, ki jih je terjal tudi povojni čas. Tista posebnost, o kateri bo tema predavanja pa je ta, da poraženci še 65 let po koncu 2. svetovne vojne nimajo označenih grobov, za ogromno večino se ne ve kje ležijo, niti niso bili pokopani na dostojen in človeka vreden način. Prikrita grobišča so bila in so še danes očem javnosti zakrita in različno (ne)urejena. Doslej zbrane številke o prikritih grobiščih so šokantne. Okoli 600 jih je že evidentiranih, opravljene so bile sondaže in tu in tam tudi izkopi – ekshumacije. Ko je kazalo, da bo Slovenija lahko s hitrejšim tempom začela urejati ta grobišča je po odkritju Hude Jame delo na tem področju povsem zastalo.

 

Pridružite se nam
v ponedeljek, 29. marca 2010, ob 10.30. uri

v predavalnici 1.6/FF, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru,

Koroška cesta 160.

 

 

Prisrčno vabljeni!

Predsednik:
red. prof. dr. Darko Friš l.r.

Baročni oltarji v mariborski stolnici

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Maribor

  
vabi na redno mesečno predavanje
z naslovom
 
»… hoffentlich wird Marburg wohl
der gothische Styl-Fanatismus ferne bleiben…«


Baročni oltarji v mariborski stolnici
 
Predavala bo
doc. dr. Polona Vidmar

 

 

Mariborska stolna in župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je primer cerkve, ki je zaradi slabšalnega odnosa do baročne umetnostni in konservatorskih stališč v osemdesetih letih 19. stoletja izgubila večino svoje baročne oltarne opreme. Od štirinajstih baročnih oltarjev so v stolnici ohranjeni samo še trije. Pregled virov, fotografij in ohranjenih predmetov v drugih cerkvah in muzejih pa pokaže, da je izgubljenega manj, kakor bi sklepali na podlagi neskrbnega ravnanja z odstranjenimi oltarji, ki je opisano v literaturi. Nekdanji veliki oltar je skoraj v celoti ohranjen, prav tako so ohranjeni tudi številni kipi in slike s stranskih oltarjev. Ohranjene umetnine in nekaj novo odkritih fotografij s konca 19. stoletja omogočajo vizualno rekonstrukcijo podobe baročnih oltarjev in dopuščajo sklepe o njihovih ustvarjalcih, naročnikih in času njihovega nastanka. Baročni oltarji so nastajali postopoma od sredine 17. stoletja do leta 1775. Za njihovo izvedbo so naročniki najemali predvsem domače slikarje in kiparje ter nekaj slikarjev iz deželne prestolnice. V času regotizacije pa je bilo prav nasprotno, skoraj vsa slikarska in kiparska dela so izvedli graški mojstri. V izbiri graških mojstrov lahko vidimo velikopoteznost naročnikov in njihovo željo, da bi cerkvi v skladu z njenim novim statusom stolnice zagotovili primernejšo oltarno opremo. Primerjava med odstranjeno baročno in novogotsko opremo pa pokaže, da se jim namera ni posrečila.

 

Pridružite se nam
v sredo, 10. marca 2010, ob 18. uri
v razstavišču Archivum, Pokrajinski arhiv Maribor,
Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

Predsednik:
red. prof. dr. Darko Friš l.r.

 

Fotografije iz dogodka si lahko ogledate v naši  fotogaleriji.


 

Spremenljiva podoba cesarja Konstantina v latinskem krščanskem zgodovinopisju 4. in 5. stoletja

 

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Maribor

  
vabi na redno mesečno predavanje
z naslovom
 
SANCTISSIMUS ADULESCENS?
Spremenljiva podoba cesarja Konstantina v latinskem krščanskem zgodovinopisju 4. in 5. stoletja

 

Predaval bo ALEŠ MAVER
s Filozofske fakultete, Univerze v Mariboru

 

Rimski cesar Konstantin, ki mu začuda vsi puščajo epiteton Veliki, velja vsaj na Zahodu predvsem od razsvetljenstva naprej za eno najspornejših rimskih vladarskih figur. Skoraj vse presoje njegovega lika in dela so ob tem v senci njegovega odnosa do krščanstva. Vendar se težave z njim na Zahodu niso začele šele z novim vekom, marveč precej raznoliko sliko o njem in njegovih dosežkih ponujajo že besedila v latinščini pišočih krščanskih zgodovinarjev 4. in 5. stoletja. Zanimivo je, da nihče med njimi ne izriše do te mere kanonične podobe prvega krščanskega cesarja, kot je sicer najbolj znana Evzebijeva. V predavanju bo ob analizi nekaterih Konstantinu posvečenih odlomkov pri Laktanciju, Hieronimu, Rufinu, Oroziju in Avguštinu govor o razlogih za takšno stanje in za opazne razlike med Vzhodom in Zahodom v dojemanju cesarja Konstantina, pa tudi o deloma kričečih razlikah v ocenah posameznih piscev. Slednjič se bo potrebno vsaj kratko dotakniti še prikazov vladanja cesarjevih potomcev, ki so se izkazali precej manj od očeta.
 

 

Pridružite se nam
v sredo, 20. januarja 2010, ob 18. uri
v razstavišču Archivum, Pokrajinski arhiv Maribor,
Glavni trg 7.

 

Prisrčno vabljeni!

 

Predsednik:

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

Predavanje v Kadetnici

Vojaški muzej Slovenske vojske
Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva
Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Maribor
Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije
Društvo za raziskavo zgodovine Avstro - ogrske mornarice
Založba Pivec


 

V A S   V L J U D N O   V A B I M O
NA PREDAVANJA, KI BODO

 


V ČETRTEK, 23. aprila 2009 OB 14.00 URI

V KADETNICI

ENGELSOVA ULICA 15, MARIBOR
PREDAVALNICA C1/11, PRVO NADSTROPJE


 

VSEBINA:

 


1. POLKOVNIK DR. TOMAŽ KLADNIK: OHRANJANJE VOJAŠKE KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENSKI VOJSKI

2. DR. BRUNO HARTMAN: ZGODOVINA KADETNICE V MARIBORU

3. DR. JOŽE BAROVIČ: SLOVENSKI ZDRAVNIKI V MORNARICI AVSTRO - OGRSKE MONARHIJE

4. DR. MARJANA GLASER: MARIBORSKA POKOPALIŠČA (predstavitev knjige)
5. SMILJAN PUŠENJAK: OTVORITEV RAZSTAVE: SLOVENSKI FANTJE V AVSTRO - OGRSKI MORNARICI


 

Po predavanjih vas vabimo na voden ogled po obnovljenem objektu kadetnica ter na skupno druženje v Maistrovi sobi vojašnice generala Maistra v Mariboru.

 

Zaradi omejenega prostora Vas naprošamo, da sporočite svojo udeležbo g. Gregorju Jenušu,
- na e-mail: gjenus [at] guest [dot] arnes [dot] si
- ali GSM: 041 369784

do srede, 22. aprila 2009, do 12.00 ure!
 


 

polkovnik doc. Dr. Tomaž Kladnik
prof. dr. Elko Borko, dr. med.
prof. dr. Darko Friš
prim. mag. France Urlep, dr.med.
prim. Jože Barovič, dr. med.
Milena Pivec
 

Teolog Jože Rajhman - med zgodovinskim izročilom in podobo sodobnega človeka

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Maribor

  
vabi na redno mesečno predavanje
z naslovom
 
Teolog Jože Rajhman 
med zgodovinskim izročilom in podobo sodobnega človeka
 
Predavala bo
dr. Fanika Vrečko
 

Slovenski teolog in filolog Jože Rajhman je znal z veliko mero tolerantnosti združiti raziskovanje slovenske protestantske misli 16. stoletja in je pri tem v okolju katoliške teologije ves čas ohranjal svojo globoko duhovno občutljivost za stisko malega človeka. Velik del svojega življenja je posvetil Primožu Trubarju in ga slovenski strokovni javnosti predstavil v številnih člankih in znanstvenih monografijah. Predavateljica bo predstavila Rajhmanov prispevek k slovenski pokoncilski antropološki misli ter razmere, v katerih je delal in živel, iz česar izhaja tudi njegovo razumevanje človeka kot svobodnega, po božji podobi ustvarjenega bitja, ki se zaveda svoje soodgovornosti za stvarstvo. V odnosu Bog – človek Rajhmanu Bog ostaja skrivnostni, usmiljeni, vsemogočni. Rajhmanov človek je telesno in duhovno bitje, kot simbolno bitje je pogojen z govorico, zaveda se svoje grešnosti in Bog kljub njegovi nepopolnosti, grešnosti, pomanjkljivosti prebiva v človeku.

 

 

Pridružite se nam
v sredo, 15. aprila 2009, ob 18. uri
v razstavišču Archivum, Pokrajinski arhiv Maribor,

Glavni trg 7.

Prisrčno vabljeni!

 

Predsednik:

red. prof. dr. Darko Friš l.r.

Kriza: svet in Slovenci od prve svetovne vojne do sredine tridesetih let

 

Pokrajinski arhiv Maribor

in

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru

 

Vabita na predstavitev monografije

 

Kriza: svet in Slovenci od prve svetovne vojne do sredine tridesetih let

 

prof.dr. Dušana NEĆAKA in prof.dr. Boža REPETA

 

 

Monografija prikazuje novo ureditev sveta po prvi svetovni vojni, dogajanje tako v taboru zmagovalk, kot v taboru poraženk, krizo liberalnega kapitalizma, nastanek prve socialistične (komunistične) države ter vzpon novih ideologij fašizma in nacizma.
Za Slovence je obdobje po prvi svetovni vojni pomenilo razkosanje med štiri države. Le v sicer centralistični Jugoslaviji so lahko ohranjali in razvijali nacionalno identiteto in kulturo ter se ekonomsko krepili, niso pa uspeli doseči politične avtonomije. Hkrati delo kritično izpostavlja tako medsebojne ideološke spore, ki so narodni razvoj zavirali, kot družbeno ureditev jugoslovanske države, še posebej njeno represivno naravo.
Osrednji del knjige je namenjen veliki gospodarski krizi, njenim začetkom, vzrokom zanje in posledicam. Pozoren bralec lahko opazi, da se danes, ko se svet in Slovenija soočata z represijo, nekateri mehanizmi zgodovinskega dogajanja ponavljajo.

 

 

Pridružite se nam
v torek, 31. marca 2009, ob 11. uri
v razstavišču Archivum, Pokrajinski arhiv Maribor,

Glavni trg 7.


Prisrčno vabljeni!

 

Direktorica PAM:

dr. Slavica Tovšak, l.r.  

Predsednik društva:

prof. dr. Darko Friš, l.r.

                                   


                                                                                        
 

Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije 1989-1992

Zgodovinsko društvo

dr. Franca Kovačiča Maribor
 
vabi
na redno mesečno predavanje
 
Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije 1989-1992
 
Predavala bo
dr. Rosvita PESEK

 

Dr. Rosvita Pesek, znana novinarka, voditeljica večerne informativne oddaje ODMEVI na RTV Slovenija in doktorica zgodovinskih znanosti, je odlična poznavalka dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije.

V predavanju bo osvetlila pot Slovencev do lastne državnosti in predstavila temeljne procese, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve in njenega mednarodnega priznanja. Začela bo pri prvih zamislih v 80-ih letih, pri demokratizaciji političnega sistema in volitvah, glavnino njenega predavanja pa predstavlja čas od pomladi 1990, ko se je konstituirala nova skupščinska in izvršna oblast, pa do konca leta 1991, ko je Republika Slovenija dobila prva pomembnejša mednarodna priznanja. Temeljno gradivo za predavanje so magnetogrami skupščinskih zasedanj, saj je takratna skupščina sprejela vse najpomembnejše osamosvojitvene dokumente, in posnetki oddaj Televizije Slovenija.

 

 

KDAJ: Sreda, 28. maj 2008 ob , ob 18 uri
KJE: razstavišče Archivum, Pokrajinski arhiv Maribor, Glavni trg 7.

 

ANGLEŠKI PREVOD:KARANTANIJA V RAZKORAKU MED ZGODOVINSKIMI SPOZNANJI IN SODOBNIMI PREDSTAVAMI

Karantanija predstavlja v zgodovinskih predstavah Slovencev eno najbolj svetlih točk nacionalne zgodovine. Z njo povezujejo pojme kot so državnost, svoboda, demokratičnost. Zato je tudi razumljivo, zakaj je postal knežji kamen eden najpomembnejših, če že ne najpomembnejši simbol slovenske zgodovine. V predavanju bo prikazan zgodovinski razvoj Karantanije, opozorjeno bo, da je bila Karantanija kneževina Karantancev in da je njeno dediščino skupaj z ustoličevanjem prevzela Koroška, medtem ko so Slovenci odkrili pomen Karantanije za lastno zgodovino in zgodovinsko identiteto šele v času, ko so se od konca 18. stoletja naprej začeli oblikovati v narod. Pri tem je bila zgodovina retrogradno nacionalizirana in nadeta ji je bila podoba, ki je v srednjem veku ni imela.


Predaval bo
AKAD. PROF. DR. PETER ŠTIH

produkcija: i-resitve.net