Na današnji dan nastaja v sodelovanju z rubriko "Spominčice", ki je na sporedu na Radiu Maribor, vsak dan ob 7.40 in ob 16.40 uri
V Vižmarjih je potekal največji slovenski tabor.
V Vižmarjih je potekal največji slovenski tabor. Udeležilo se ga je okoli 30 tisoč ljudi.
V Rušah se je rodil baritonist Vekoslav Janko.
V Rušah se je rodil baritonist Vekoslav Janko. Do leta 1960 je bil eden najpomembnejših pevcev svojega rodu z obsežnim operetnim in opernim repertoarjem. Pel je v Zagrebu, Celju, Mariboru in od leta 1926 v ljubljanski Operi.
V Brestu v Belorusiji se je rodil klimatolog in meteorolog VITAL MANÓHIN.
V Brestu v Belorusiji se je rodil klimatolog in meteorolog VITAL MANÓHIN. Študiral je v Ljubljani in bil pozneje tu srednješolski profesor ter predavatelj na biotehniški fakulteti. Med drugim je delal v Zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Napisal je več kot deset študij o temperaturah, podnebnih nihanjih in posebnostih ljubljanske klime. Za svoje delo je dobil leta 1939 in 40 nagradi mesta Ljubljane, Društvo meteorologov Slovenije pa mu je ob svoji petdesetletnici leta 2004 posmrtno podelilo posebno priznanje. Vital Manohin je napisal tudi nekaj klimatoloških in meteoroloških učbenikov.
Pri Sveti Katarini nad Šmihelom pri Pliberku je potekal prvi slovenski koroški tabor v 20. stoletju
Pri Sveti Katarini nad Šmihelom pri Pliberku je potekal prvi slovenski koroški tabor v 20. stoletju – udeležilo se ga je več kot 500 ljudi. Janez evangelist Krek je v svojem zadnjem javnem nastopu pred začetkom prve svetovne vojne izrazil zvestobo cesarju in zahteval državno združenje vseh Jugoslovanov.
Rodil se je politik doktor Janez Drnovšek
Na današnji dan leta 1950 se je rodil politik doktor Janez Drnovšek, od leta 1988 najmlajši član tedanjega jugoslovanskega predsedstva, eno leto tudi njegov predsednik, nekajkratni predsednik slovenske vlade in kasneje predsednik Republike Slovenije.
V odgovor na pobiranje orožja slovenski Teritorialni obrambi je bila ustanovljena Maneverska struktura Narodne zaščite
17. maja 1990 je bila v odgovor na pobiranje orožja slovenski Teritorialni obrambi ustanovljena Maneverska struktura Narodne zaščite. Iz tega spontanega odpora, ki ga je kasneje pokrilo tudi slovensko predsedstvo, je bila oblikovana 20.000-glava oborožena formacija, ki je bila sposobna slabe tri mesece po razorožitvi velikega dela teritorialne obrambe ob pomoči specialne in posebne enote slovenske milice zavarovati Slovenijo pred vsakršnim oboroženim presenečenjem s strani JLA.
Zgodila se je konstitutivna seja nove slovenske skupščine.
Zgodila se je konstitutivna seja nove slovenske skupščine. Za predsednika je bil izvoljen doktor France Bučar. Predsednik republike je mandat za sestavo nove vlade zaupal predsedniku slovenskih krščanskih demokratov Lojzetu Peterletu, ker so Krščanski demokrati znotraj DEMOSA dobili največ glasov. 27-članska vlada, v kateri je bilo tudi nekaj ministrov iz vrst opozicije je bila izvoljena brez večjega nasprotovanja.
Ustanovljena je bila Zveza veteranov vojne za Slovenijo.
Ustanovljena je bila Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Organizirana je v 13 pokrajinskih odborov in 53 območnih združenj, v katerih je vključeno 20.000 članic in članov. V zvezi so združeni udeleženci in udeleženke vojne za Slovenijo, ki so v enotah teritorialne obrambe, organov za notranje zadeve, narodne in civilne zaščite, enotah za zveze ter kot prostovoljke in prostovoljci aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma v neposrednih aktivnostih v vojni za Slovenijo.
Med 17. in 19. majem leta 1996 se je v Sloveniji mudil papež Janez Pavel 2.
Med 17. in 19. majem leta 1996 se je v Sloveniji mudil papež Janez Pavel 2. Z obiskom je obeležil 1250. obletnico krščanstva pri nas. Prvi izmed dveh papeževih obiskov je ostal v spominu tudi po stavku izrečenem med srečanjem z mladimi na postojnskem letališču: Papež 'ma vas rad. Prav takrat in tam je Janez Pavel 2. praznoval svoj 76. rosjtni dan.
V NUKu v Ljubljani so odprli razstavo, na kateri so bili prvič pri nas predstavljeni Brižinski spomeniki
Leta 2004 so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo, na kateri so bili prvič pri nas predstavljeni Brižinski spomeniki – najstarejše v slovenskem jeziku zapisane besede.
V obdobju najintenzivnejšega pokristjanjevanja v 8. stoletju in poznejšega utrjevanja nove vere so nastajali zapisi molitev in drugi obrazci, ki so jih potrebovali tuji misijonarji za delo med Slovenci. Najstarejši ohranjeni zapis je iz konca 9. stoletja in obsega tudi prepise treh slovenskih besedil s konca 8. ali začetka 9. stoletja. Našli so ga v bavarskem mestu Freising, slovensko Brižin. Ker gre za najstarejše ohranjene zapise v latinici ne le v slovenščini, marveč tudi v katerem od slovanskih jezikov, zaslužijo oznako »spomenik« in so nedvomno neprecenljiv dokument tudi v evropskem merilu. Prvič so jih objavili leta 1807. Brižinski spomeniki, napisani na pergamentnih listih v karolinški minuskuli in v danes težko razumljivi »predslovenščini«, so tri obredna slovenska besedila v svežnju latinskih listin. Prvo in tretje vsebujeta obrazec splošne spovedi in pouk za življenje brez grehov, drugo besedilo pa je spodbuda k spovedi in pokori. Brižinske spomenike hranijo v Bavarski državni knjižnici v Műnchnu.