dr. Gregorja PIVCA

z naslovom

BRAZVOJ BOLNIŠNICE MARIBOR
OD USTANOVITVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE

Leta 1799 je mariborski magistrat izdal okrožnico o ustanovitvi mestne bolnišnice v prenovljenem poslopju meščanskega špitala na današnjem Slomškovem trgu, kjer je bilo prostora za 24 bolnikov. Mariborska bolnišnica je v špitalskem poslopju delovala do leta 1855, ko se je preselila na sedanjo lokacijo na Taboru (Magdalensko predmestje). V bolnišnico so kmalu sprejemali več kot 1000 bolnikov letno, najpogostejše bolezni pa so bile pljučni katar, gastritis in vročica. Leta 1872, ko se je v bolnišnici zaposlil magister kirurgije Feliks Ferk, sta se dokončno ločila interni "medicinski" in "eksterni" kirurški oddelek. V zadnjih desetletjih 19. stoletja so bolnišnico pogosto prenavljali in širili. Do prve svetovne vojne se je modernizirala tudi infrastruktura (telefon, vodovod, ogrevanje, razsvetljava). Leta 1914 je bolnišnica dobila prvo rentgensko napravo. Po razpadu avstro-ogrske monarhije se je mariborska bolnišnica izvila iz sence dotlej dominantne regionalne bolnišnice v Gradcu in postala osrednja zdravstvena ustanova severovzhodne Slovenije. Iz prvotnega eksternega in medicinskega oddelka so se osamosvojili interni, kirurški, dermatovenerološki, ginekološko-porodniški in infekcijski oddelek, rentgenski zavod in prosektura ter pljučni odsek, ustanovljen je bil tudi oddelek za ušesne in očesne bolezni. Ob začetku druge svetovne vojne je bolnišnica obsegala šest oddelkov, dva zavoda in lekarno; imela je razvejano upravo in številne pomožne službe. V nadvse zanimivem predavanju bo predstavljen razvoj mariborske bolnišnice od ustanovitve do leta 1941.